Yu save wanem samting em ol amino asid? Ol manmeri i mas kisim strong long kaikai bilong stap laip na holim gutpela gro na divelopmen bilong bodi. Bilong wanem yumi mas kaikai ol amino asid? Ol amino asid em i bikpela samting long bodi bilong yumi. Yumi ken toktok long ol wok na ol samting we ol 'amino acid' i save mekim.
Wok bilong ol amino asid
1. Pasin bilong brukim na kisim protin insait long bodi i save kamap long rot bilong ol 'amino acid': Olsem nambawan 'nutrient' insait long bodi, wok bilong protin long 'nutrition' bilong kaikai i klia tru. Tasol, bodi bilong man i no inap long yusim stret; nogat, ol i save yusim bihain long ol i brukim i go long ol amino asid molekiul.
2. Lukautim 'nitrogen balance': Taim kwaliti na namba bilong protin insait long kaikai bilong olgeta de i stret, 'nitrogen' yu kisim i wankain olsem 'nitrogen balance' yu kisim long pekpek, pispis, na skin, we ol i kolim 'total nitrogen balance'. Tru tumas, em i balens namel long wok bilong kamapim na bagarapim ol protin na amino asid. Protin we wanpela nomol man i save kisim long olgeta de i mas stap insait long wanpela mak. Taim kaikai i go antap o i go daun wantu tasol, bodi inap long bosim yet hamas protin metabolism i stap long en long holim gut 'nitrogen balance'. Sapos bodi i kisim planti protin tumas, na dispela i winim strong bilong bodi long bosim gut ol samting, dispela bai bagarapim 'balance mechanism'. Maski man i no kisim planti protin, ol protin bilong bodi i wok long bruk daun yet, na dispela i mekim na 'nitrogen balance' i no stap gut. Sapos ol i no stretim hariap, dispela bai mekim na ol 'antibody' i dai.
Wok bilong ol amino asid
-keto asid, we i kamap long brukdaun bilong ol amino asid, i save senis long rot bilong kabohaidret o lipid, bihainim ol spesifik pasin bilong ol. -keto asid i ken kamap nupela amino asid, tanim i kamap suga o gris, o oksidais na bagarap i go long CO2 na trikaboks asid, lusim strong. Ol ensaim i gat ol protin (ol i wokim long ol amino asid molekiul), olsem amylase, pepsin, cholinesterase, carbonic anhydrase, na transaminase. Ol 'nitrogenous hormones' em ol protin o ol samting we i kam long ol, olsem 'growth hormone', 'thyroid-stimulating hormone', 'adrenaline', insulin, na 'enterotropic hormone'. Sampela vaitamin i save kamap long ol amino asid o i stap wantaim ol protin. Ol ensaim, ol homon, na ol vaitamin i save mekim bikpela wok long bosim ol wok bilong bodi na kirapim ol wok bilong bodi.

