Klasifikesen bilong ol 'Natural Sweeteners'

Oct 02, 2025 Larim wanpela toksave

Ol swit samting bilong ples
Steviol Glycosides
Steviol glycosides, ol i save kolim tu olsem stevia glycosides o stevia suga, em ol 'natural non-nutritive sweeteners we i stap insait long 'glycoside class'. Ol i save kisim na klinim long ol lip bilong stevia diwai (Stevia repens), wanpela diwai i gat gras insait long Asteraceae famili. Em ol diterpenoid glycosides, waitpela o liklik yelopela kristal paura we i no gat smel wantaim molekiul fomula C38H60O18. Melting bilong ol em 196-202 digri, wantaim wanpela 'calorific value' bilong 0. Ol i swit moa long 'sucrose' inap 300 taim, wantaim liklik pait na gras tes, na swit bilong en i save kamap isi isi. Ol 'steviol glycosides' i save lus long wara na etanol, ol i save hat, na ol i gat strongpela 'thermal stability', na dispela i mekim ol i hat long bagarap.

 

Ol 'monk fruit glycosides' em ol 'natural triterpenoid glycoside sweeteners'. Gutpela samting bilong ol em C60H102O29·H2O, we i gat 5-pela 'glucose residues' insait long en. Ol i save kamapim long rot bilong rausim long prut bilong monk wantaim wara o 50% etanol, na bihain ol i save bungim, draim, na mekim i kamap kristal gen. Ol 'monk fruit glycosides' em ol waitpela kristal paura we i gat 'melting point' bilong 197-201 digri (i save bagarap). Ol i swit moa long 'sucrose' inap 260 taim, na i gat switpela smel na pait bihain long en i wankain olsem 'steviol glycosides'.


Glycyrrhizin, ol i save kolim tu olsem glycyrrhizin, i gat molekiul fomula C42H62O16. Em i wanpela waitpela kristalin paura we i gat 'melting point' bilong 220 digri (i save bagarap), wanpela 'calorific value' bilong 0, na swit bilong en 200 taim moa long 'sucrose'. Em i gat wanpela pait bihain long sotpela taim. Licorice extract em i no inap long kapsait liklik long wara na ol 'ethanol solutions', tasol em i save kapsait hariap long hatpela wara. Em i no gat planti asid na planti man i save yusim long mekim swit bilong en i kamap gutpela moa, na long stretim swit bilong en. Taim ol i yusim wantaim sodium saccharin na nucleic acid-bes flavorings, em i gat gutpela wok long swit na tes. Ol samting we ol i salim long stua em ol sol bilong en we i gat 'ammonium' o 'potassium'.

 

Xylitol, ol i save kolim tu olsem 'pentapentyl alcohol', em i gat 'molecular formula' C5H12O5. Pure xylitol em i wanpela waitpela kristalin paura we i save melt long 92-96 digri. Em i gat gutpela 'thermal stability', wanpela 'calorific value' bilong 17 kJ/g, na wanpela 'sweetness' 0.65-1.05 taims bilong 'sucrose'. Em i gat gutpela teis taim yu kaikai stret. Olsem wanpela 'filler sweetener', 'xylitol' inap long givim 'structure' na 'volume' long kaikai na i gat ol wok olsem stopim tit long bagarap, noken kamapim senis long blut suga level, na promotim gro bilong ol gutpela intestinal flora. Xylitol i save pasim yis long gro na wok bilong fermentesen; olsem na, em i no gutpela long ol kaikai we i nidim 'yeast fermentation'. Sapos yu kisim planti tumas 'xylitol' dispela inap long givim hevi long bel o pekpek wara. Em i gat gutpela teis na em inap long mekim gutpela smel taim yu miksim wantaim ol narapela swit samting. Em i gat bikpela wok long stretim tes na smel, na swit bilong en i gutpela tu taim yu yusim wantaim 'saccharin' na 'acesulfame potassium', na i save haitim ol nogut tes na smel we planti taim i save kamap wantaim ol strongpela swit samting. Sapos yu kisim planti tumas 'erythritol' dispela inap long kamapim pekpek wara na 'bloating'.

 

Ol swit samting we i kam long ol samting bilong ples
Sucralose
Sucralose, ol i save kolim tu olsem 'trichlorogalactosucrose' o 'sucralose', em i wanpela 'trichloro' we i kam long 'sucrose'. Fomula bilong molekiul bilong en em C12H19O8Cl3. Em i wanpela waitpela kristalin paura we i gat 'melting point' bilong 125 digri na 'calorific value' bilong 0. Em i swit moa long 'sucrose' 600 taim, i gat switpela swit olsem 'sucrose-, i no gat tes bihain long en, na i no save mekim tit i bagarap o senis long suga long blut. Sucralose i gat gutpela 'solubility' na 'stability', na em inap long daunim ol 'sour' na 'salty' tes; em inap haitim ol nogut tes olsem 'astringency', 'bitterness', na ol 'alcoholic flavors'; na em inap long mekim ol spais na milky tes i kamap gutpela moa.

 

Alitame, we ol i save kolim aspartic acid alanine, em i wanpela 'dipeptide sweetener' wantaim molekiul fomula C14H25N3O4S·2.5H2O. Em i wanpela waitpela kristalin paura, klostu 2000 taim swit moa long sukros na 10-pela taim swit moa long aspartame (APM). Em i wanpela 'non-nutritive sweetener we i gat wankain tes olsem 'sucrose', i no gat 'aftertaste' o 'metallic astringency', na i no gat 'hygroscopic'. Em i save kapsait hariap long wara na etanol, em i no save senis hariap, na em i no inap long hat na asid. Em i save stap gut tru long ol ples we pH bilong en i 5-8. Aninit long ol kondisen bilong kukim bret, alitame i stap gut moa long aspartame, na i holim yet ol gutpela samting bilong aspartame na tu i winim ol hevi bilong en. Alitame em i no gutpela long yusim long wokim bret na ol strongpela dring.

 

Ol 'Artificial Sweeteners': Neotame. Neotame em i wanpela aspartame we i kamap taim ol i putim wanpela 'hydrophobic' grup insait long aspartame molekiul. Kemikel nem bilong en em dimethyl ethyl aspartate, wantaim molekiul fomula C20H30N2O5. Em i wanpela waitpela kristalin paura, tasol planti taim ol i save kisim monohaidret, wantaim empirikal molekiul fomula C20H30N2O5·H2O, wanpela melting poin bilong 80.9–83.4 digri, na i no save bagarap. Neotame em i 30-60 taim swit moa long aspartame na 6000-10000 taim swit moa long sukros. Em i holim planti gutpela samting bilong aspartame, olsem swit tru, gutpela tes na gutpela smel, nogat kalori, na nogat 'cariogenicity'. Neotame monohydrate em i no -hygroscopic. Long ol ples we i gat asid, neotame i save stap wankain olsem aspartame; tasol, aninit long 'neutral pH' kondisen o aninit long 'transient high temperature', 'neotame' i save stap gut moa long 'aspartame', na dispela i mekim em i gutpela long ol wok we 'aspartame' i no gutpela, olsem long ol samting ol i kukim long paia.

 

Saccharin, we ol i save kolim o-sulfonylbenzoimide, i gat molekiul fomula C7H5O3NS, we i save melt long 228-230 digri, na em i wanpela kristal o waitpela paura we i no gat kala. Swit bilong en i klostu 500 taim moa long swit bilong 'sucrose'. Ol i save kolim tu 'saccharin' olsem 'insoluble saccharin' o 'saccharin acid'. Samting ol i save kolim olsem 'saccharin' em i 'sodium saccharin', em 'sodium salt' bilong 'saccharin', wantaim molekiul fomula C7H4O3NSNa·2H2O. Em i save kapsait hariap long wara na ol i save kolim tu olsem 'soluble saccharin'. Em i luk olsem i no gat kala olsem waitpela 'orthorhombic plate-, i no gat smel o i gat liklik smel, i no inap long senis insait long bodi bilong man, i gat 'calorific value' bilong 0, na wara bilong en i gat pait bihain long en. Cyclamate, we ol i save kolim olsem 'cyclohexylsulfamic acid', i gat molekiul fomula C6H13NO3S. Em i wanpela waitpela kristalin paura we i save melt long 169-170 digri na i gat 'calorific value' bilong 0. Swit bilong en i winim 40-50 taim swit bilong 'sucrose'. Cyclamate we ol i save salim long stua em i 'sodium' o 'calcium salt' bilong en, we i luk olsem ol kristal we i no gat kala o waitpela. Em i no inap long hat, em i no gat planti wara, em i save kapsait hariap long wara, em i no gat gutpela smel bihain long en, na tu em i save haitim pait. Ol i save yusim 'cyclamate' wantaim 'saccharin', planti taim long 10:1 resio, na dispela i save mekim swit bilong en i wankain na haitim ol 'teis' we i no gutpela, na dispela i save mekim gutpela tes. I gat ol ripot tu long ol wok bung namel long cyclamate, saccharin, na aspartame. 1.4.4 Acesulfame K Acesulfame K, ol i save kolim tu olsem AK suga, i gat kemikel nem bilong en acesulfame potassium, wantaim molekiul fomula C4H4SKNO4. Dispela gutpela prodak em i wanpela waitpela, 'oblique crystalline pawder' wantaim 'melting point' bilong 123 digri. Em i save stat long bagarap antap long 225 digri, i gat 'calorific value' bilong 0, na em i swit moa long 'sucrose' inap 150 taim. Em i gat gutpela switpela tes na i no gat nogut bihain long en na yu ken miksim wantaim ol narapela swit samting. Acesulfame K em i save kapsait hariap long wara na em i save stap gut long hat na asid.